Gospod N. je bil po enajstih letih izključno surove veganske hrane lansko jesen zelo šibak. Na delovnem mestu se je zgrudil. Z rešilcem so ga odpeljali v bolnišnico. Pregled krvi in urina ni pokazal bolezenskih znakov, le vrednosti rudnin so bile prenizke. Ko me je poklical, sem mu povedal, da je raziskava med presnojedci pri večini pokazala podhranjenost.
Kritično pomanjkanje beljakovin se kaže tudi v pomanjkanju prebavnih encimov. Tako kot gospod N. sem namreč tudi jaz že pri svojem prvem presnojedskem poskusu pred 25 leti ugotovil, da je izčrpano telo postalo nezmožno normalno prebavljati preprosta toplotno obdelana živila kot je na primer kruh. Gospod N. tako ni več vedel, kako bi si pomagal: surova prehrana ga je izčrpavala, pri uživanju kuhane pa je imel občutne prebavne težave.
Svetoval sem mu, naj se najprej okrepi z MAP. Začel je uživati po 5 tablet dnevno. Po letih, ko ga je stalno mrazilo, kar je tipično za presnojedce, je začutil toploto v telesu. Najbolj ga je navduševalo, da je lahko globlje dihal in čutil blagodejnost zraka. Čudilo pa ga je, da je bil urin ob užitju MAP sprva bolj temnorumene barve, a kmalu se je normaliziral, moči pa so se mu iz tedna v teden postopoma vračale.
Kruh izčrpano telo težko prebavi.
Pomanjkanje esencialnih hranil lahko nastane zaradi raznih vzrokov: zaradi starosti, prestane bolezni (o tem smo pisali v prejšnji številki Aure) ali pa zaradi nezdrave prehrane. To je zelo običajen pojav, saj se v zahodnem svetu manj kot 3% prebivalstva prehranjuje v skladu z uradnimi prehranskimi priporočili (Milton 1998).
V prevladujoči nezdravi zahodnjaški prehrani je beljakovin dovolj, povsem drugače pa je v običajni prehrani vegetarijancev. Tudi vegetarijanska prehrana je lahko uravnotežena, vendar ji običajno primanjkuje beljakovin. Kot je pokazalo analiza krvi gospoda N., običajni testi velikokrat tega ne pokažejo. Dr. Minkoff opozarja, da beljakovinsko podhranjenost vegetarijancev odkrijejo s testi na globlji serumski ravni (Minkoff, 2006). Takoje zanje primerno, da proces okrepitve začnejo z uživanjem MAP.
Koliko beljakovinskih živil bi morali užiti?
Strokovnjaki ugotavljajo, da bi morala odrasla oseba ob normalni telesni aktivnosti užiti od 0,8 g (pri jajcih in mesu) do 1,0 g (pri drugih popolnih beljakovinskih živilih) bruto beljakovin na kg idealne telesne teže. Naj praktično ponazorim te potrebe za gospoda N. Visok je 183 cm. Če bi užival tudi živalske beljakovine, bi si dnevne potrebne po beljakovinah dadostil z eno od naslednjih količin živil: 7 srednje velikih jajc, ali 288 g mesa, ali 514 g svežega sira, ali 240 g trdega sira (ementala, edamca).
Če bi bil veganec, ki uživa tudi toplotno obdelano hrano, bi si potrebne beljakovine pridobil iz 360 g suhega fižola, ali 300 g suhe leče ali 189 g suhe soje. Ko se ta živila napojijo z vodo (npr. pri kuhanju), njihova masa znatno naraste. Sveže soje bi namreč potrebovali 900 g dnevno, tofuja pa kar 1.029 g dnevno. Takšne dnevne količine stročnic je seveda težko užiti in prebaviti..
Veganski presnojedec bi si teoretično lahko zagotovil potrebne beljakovine z uživanjem mešane zelenjave in namočenih/kaljenih žit, toda potrebno bi jih bilo kar 2.057 g dnevno. Večinoma pa so presnojedci pretežno uživalci sadja, ki je praktično beljakovinsko prazna hrana (INRC 2000). Huda beljakovinska podhranjenost je tu praktično neizbežna.
Toksemija presnojedcev in drugih zelo izčrpanih
Pomanjkanje beljakovin ima veliko posledic. Ena od njih je tudi zastajanje strupov v telesu – toksemija. To se zdi na prvi pogled čudno, saj je pretežno sadna hrana zelo »čista«. V celični presnovi ne tvori veliko odpadnih snovi. A kot je pojasnil že dr. Tilden, odkritelj problema toksemije (1926/1981), glavni vzrok toksemije niso odpadne snovi in strupi v hrani, pač pa ošibitev izločal.
Skrajno veganstvo lahko telo izčrpa
Za krepak katerikoli organ je potrebno dovolj celic. Kar 60 % trdne snovi običajne celice pa tvorijo beljakovine. Če uživamo premalo beljakovin, organi zgubljajo svoje celice. Zaradi njihovega pomanjkanja telo izgubi celo do 0,6 kg celic dnevno. Vsi organi postopoma šibijo, vključno z organi izločanja, kot so pljuča, ledvica, jetra, koža in debelo črevo. Slednjič postanejo tako šibki, da organizem ni zmožen sproti izločati niti tiste majhne količine strupov, ki nastaja pri pretežno sadni hrani. Strupi se začnejo nabirati in toksemija se povečuje.
Temen urin, ki ga je gospod N. sprva zaznal ob uživanja MAP, ni bil zaradi morebitnega nepresnovljenega MAP. Ta ne tvori v presnovi nikakršnih odpadkov (le 1%). Pojav lahko pojasnimo z učinkom okrepitve izločal. Na to kaže že bistveno izboljšano dihanje, ki ga je občutil gospod N. Verjetno so se okrepile tudi ledvice in zato je telo zmoglo intenzivneje izločati strupe, ki so se nabirali v njem kljub čisti hrani.
Običajna priporočila o uporabi MAP
Če se odločimo za dopolnitev prehrane z MAP se seveda pojavi vprašanje, kako ga uživati. Na steklenički MAP priporočajo pri uživanju MAP kot prehranskega dodatka 3-5 (enogramskih) tablet dnevno, pri športu pa 5- 10 tablet 30 minut pred telesno aktivnostjo (ali kot priporoča zdravnik). Kot pri vseh prehranskih dopolnilih je tudi pri MAP navedeno zakonsko obvezno opozorilo, naj ne prekoračimo priporočenih količin.
Pa vendar se iz poročil o kliničnih preizkusih z MAP razbere, da zdravniki priporočajo uživanje tudi precej večjih količin.
Koliko MAP je optimalno?
Ko sem pred leti zase izračunal, da bi potreboval več MAP kot je priporočeno na etiketi, mi je dr. Lucà-Moretti pojasnil, da je (le) 5 tablet na dan priporočeno med drugim zato, ker je MAP tako učinkovit, da že s to količino običajno dosežemo občutno izboljšanje, pri treh tabletah dnevno pa običajno zagotavljamo vzdrževanje prehranskega stanja. Če želimo izračunati, koliko MAP je za nekoga optimalno (za odraslega z normalno fizično aktivnostjo) postopamo po spodnjem postopku. Konkretne izračune ponazarjamo za gospoda N.:
a) Izračunamo idealno telesno težo (I)
Za moške jo izračunamo po formuli: telesna višina (v cm) – 100 x 0,9
Za ženske pa po formuli: telesna višina (v cm) – 100 x 0,8.
Idealna telesna teža je tako na primer za 183 cm visokega moškega 75 kg.
b) Izračunamo dnevne bruto potrebe po beljakovinah (P)
Približek bruto potreb po beljakovinah dobimo tako, da idealno telesno težo (I) pomnožimo z 0,96.
Dnevne bruto potrebe po beljakovinah so za 183 cm visokega moškega tako 72 g.
Otroci, nosečnice doječe matere Nosečnice potrebujejo dodatnih 10 g beljakovin bruto količine (Leslie 2003), kar pomeni dodatne 4 tablete MAP dnevno. Doječe matere zadovoljijo bruto potrebe po beljakovinah z dodatnimi 15–20 g beljakovin (Dewey 1997), kar pomeni dodatnih 6 do 8 tablet MAP dnevno. Za konkretne nasvete pri prehrani nosečnic in doječih mater so pristojni le zdravniki. Glede potreb otrok po beljakovinah glej članek “Podhranjenost naših otrok” ali v knjigi Ostan: Beljakovine za življenje in smrt.
c) Izračunamo bruto količino dnevno užitih beljakovin (U)
Za izračun potrebujemo podatke iz spodnje preglednice.
Tabela 1: Popolna beljakovinska živila
| Živilo | Količnik ekvivalentnosti* |
Vsebnost beljakovin/ aminokislin |
| EC | p | |
| Jajca (srednje veliko = 60g) | 1,25 | 13,0 % |
| Meso, piščanec, ribe | 1,25 | 20,0 % |
| Sveži sir | 1,0 | 14,0 % |
| Sir (emental, edamec) | 1,0 | 30,0 % |
| Fižol – suhi | 1,0 | 20,0 % |
| Grah-suhi | 1,0 | 22,0 % |
| Leča-suha | 1,0 | 24,0 % |
| Soja-suha | 1,0 | 38,0 % |
| Soja – sveža | 1,0 | 8,0 % |
| Tofu | 1,0 | 7,0 % |
| Mešana zelenjava in žitarice | 1,0 | 3.5 % |
| MAP | 2,4 | 100,0 % |
Opombe: * Zaradi različnega anabolnega izkoristka beljakovin (NNU – Net Nitrogen Utilisation) je EC jajc in mesa za 1,25 krat višji od EC beljakovinskih živil z nizkim izkoristkom (sir, stročnice ipd), EC MAP pa 2,4 krat.
Denimo, da gospod N. užije dnevno naslednja beljakovinska živila: eno srednje veliko jajce (60g), 80 g sira in 540 g mešane zelenjave in (celostnih) žit. Za vsako od teh količin živil izračunamo vsebovano bruto količino beljakovin po formuli: % vsebnosti beljakovin (p)/100 x količina živila (q) x količnik ekvivalentnosti živila (EC)
Ujajca = 0,13 x 60 x 1,25 = 9,75 g
Usir = 0,30 x 80 x 1,0 = 24,00 g
Uzelenjava,žita = 0,035 x 540 x 1,0 = 18,90 g
———————————————————————-
U = 52,65 g
Dnevno torej pridobi z omenjenimi živili 52,65 g beljakovin bruto.
d) Izračunamo dnevni bruto primanjkljaj oz. presežek beljakovin (R)
Primanjkljaj (R) izračunamo po formuli: R = P – U. Ker dnevno potrebujemo 72 g beljakovin bruto (P), užijemo pa jih 52,65 g (U), je primanjkljaj (R) = 19,35 g beljakovin bruto.
e) Izračunamo dnevni neto primanjkljaj (N), ki je enak potrebni količini MAP
Ker se precejšen del užitih beljakovin na celični ravni ne izkoristi (anabolno), je neto primanjkljaj (N) precej nižji od bruto (R). Izračunamo ga po formuli: N = R/2,4.
V našem primeru je N = 19,35/2,4 = 8,0 g.
To pomeni, da bi v konkretnem primeru prehrane, ki vsebuje nekaj živalskih beljakovin, pokril primanjkljaj z užitjem 8 tablet MAP dnevno.
Če bi bila ta oseba presnojedi vegetarijanec, ki bi poleg (beljakovinsko praznega) sadja užival dnevno omenjenega dobrega pol kilograma zelenjave in celostnih žit – brez sira in jajc, bi njegov neto beljakovinski primanjkljaj predstavljal kar 22 g, pri popolnem sadjejedstvu pa celo 30 g.
Na tak način zdravniki izračunavajo potrebno količino MAP v primerih, ko pacienti ne morejo užiti dovolj beljakovinske hrane. Moja znanca, doktorja znanosti, eksperimentalno preizkušata varnost uživanja MAP tako, da se (uspešno in brez negativnih posledic) hranita ekstremno vegansko, primanjkljaj beljakovin pa kompenzirata z več kot 20 tablet MAP dnevno. Seveda bralcem tega ne svetujemo. Osnova je zdrava in uravnotežena prehrana. Izračun le ponazarja, kako lahko telesu zelo manjka beljakovin ob ekstremnem vegetarijanstvu.
Pri veliki izčrpanosti – postopnost
Pri veliki beljakovinski podhranjenosti oz. siromašnosti prehrane je torej potrebno več kot 5 tablet MAP dnevno. V kliničnem preizkusu so npr. zelo betežnim starejšim ljudem dajali po 6 do 8 tablet dnevno. Svoji ostareli sorodnici, ki je prihajala k nam občasno na obisk po nekaj tednov, smo v tistem času dajali po 8 do 10 tablet MAP na dan. Opazili smo le pozitivne učinke.
Tako se je tudi gospod N. kmalu po začetku uživanja MAP odločil, da bo povečal odmerek na 8 tablet dnevno, saj je bil beljakovinsko očitno zelo podhranjen. A počutje se je poslabšalo, slabo je spal, izločanje pa se je povečalo. Prepolovil je odmerek in spanje se je takoj izboljšalo, počutje pa tudi.
MAP učinkuje hitro. Pri beljakovinski podhranjenosti zaznamo bistveno povečanje moči že v 2-3 tednih. A pri veliki izčrpanosti je zato primerno, da začnemo z 3-4 tabletami dnevno in pri tem vztrajamo nekaj tednov, šele potem postopoma povečujemo odmerek proti optimalni količini, pred prekoračenjem priporočene količine pa se posvetujemo z zdravnikom.
Posebnih nevarnosti predoziranja MAP sicer ni. Če ga užijemo preveč, je njegov izkoristek slabši in telo presežek razgradi podobno kot pri neizkoriščenem delu beljakovin iz drugih živilih.
Kdaj užijemo MAP
V institutu INRC priporočajo užitje MAP ob obroku, toda dr. Lucà-Moretti pojasnjuje, da je to priporočeno bolj zaradi psiholoških razlogov. Nekateri so pač navajeni, da tablete uživajo ob kaki hrani. MAP pa ne obremenjuje prebavil, zato ga lahko uživamo kadarkoli ob katerikoli hrani ali samostojno.
Ali je bolje užiti celotni dnevni odmerek naenkrat ali ga razdeliti na več delov? Pomembno je predvsem, da telo dobi potrebno dnevno količino MAP. Iz praktičnih razlogov (da pač ne razmišljamo preveč o prehrani) smo mi uživali več let MAP le enkrat dnevno. Pri preizkusih na zelo šibkih so zdravniki razdelili dnevni odmerek na dva in se s tem izognili morebitnim problemom slabega izkoristka, ki je pri šibkih možen (Riva Sanseverino 1999).
Ali je bolje uživati MAP zjutraj, opoldne ali zvečer? Vrsto let smo MAP uživali le zjutraj (in pred fizičnim naporom). Jutranji obrok MAP je pomemben, zlasti če smo navajeni dopoldan uživati le sadje in sokove, kot priporočajo higijenisti. Po drugi strani pa običajen angleški zajtrk, bogat z beljakovinami, priskrbi organizmu beljakovine, ki jih potrebuje za premagovanje dnevnih naporov. Jutranji odmerek MAP od sadnih sokovih in sadju nam tako daje prednosti obeh: zagotavlja beljakovinsko bogat jutranji obrok in ne moti intenzivnih jutranjih procesov razstrupljanja.
V kliničnih preizkusih so ostarelim dajali polovico dnevnega obroka MAP zjutraj, drugo polovico pa pred kosilom (Riva Sanseverino 1999).
Znanec, ki ima dolgoletne izkušnje z MAP, mi je povedal, da običajno uživa MAP zvečer. Tudi športnikom namreč priporočajo (tudi) večerno uživanje beljakovinskih dodatkov skupaj z ustreznimi vitamini in minerali, saj se prav ponoči intenzivirajo procesi regeneracije, za katere so zelo pomembne tudi beljakovine. S tem si, kot je dejal, tudi izboljša spanje. Tako tudi mi sedaj razdelimo dnevni obrok MAP na jutranji in večerni del.
Ne samo MAP
Ko smo beljakovinsko izčrpani zaradi starosti ali zaradi drugih razlogov (prestane bolezni, ekstremnega vegetarijanstva) nam običajno primanjkuje tudi drugih esencialnih hranil oz. se sooča z njihovim neravnovesjem. Dr. G. Cousens (1993) ugotavlja, da se pri običajnem presnojdestvu pojavi neravnovesje med posameznimi vrstami rudnin zaradi preveč sadja in premalo zelenjave. Običajno je v taki prehrani tudi premalo esencialnih maščobnih kislin.
Gospod N. si je z ekstremnim vegetarijanstvom nakopal nekatere težave (mišični krči), ki so se z MAP le omilile, niso pa se odpravile. Z ustrezno strokovno pomočjo bi lahko ugotovili, kaj mu konkretno manjka in mu že od vsega začetka dajali ob MAP tudi manjkajoča hranila. Če pa take pomoči nimamo je dopolnjevanje prehrane z MAP le prva, nekaj tednov trajajoča, faza okrepitve, ki jo je potrebno v nadaljevanju nadgraditi še z drugimi hranili.
Marec 2012, za Auro št. 272. Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Alberto Ostan
Dodaj odgovor