Razbremenitev z metodo »2+5«

Ali kako prehiteti tek za sebični gen?

Vsakdo bolj ali manj ve, kaj bi moral spremeniti, da bi bila njegovo življenje in prehrana bolj zdrava. A to ni lahko storiti. Domnevno je delavcem v transportni operativi še težje kot drugim skrbeti za zdrav način življenja in prehrano, saj je njihovo delo bolj stresno, se pogosto izvaja tudi ponoči, so pogosto daleč od doma … Zato smo na Fakulteti za pomorstvo in promet že leta 1995 začeli iskati in proučevati tista krepilna sredstva in postopke, ki so učinkovita, obenem pa tudi preprosti, za uporabnike nezahtevni. Izsledili smo jih kar nekaj, jih tudi osebno preizkušali, leta 2001 pa jih strnili v knjigi »Ko zdravila odpovedo« (Ostan I. in A., Ambrozius, B. : Založba »Aura«).

Nastajanje metode »2+5«

Ker je bilo takih krepilnih sredstev več, se je pojavilo vprašanje, katerim dati prednost in kako jih kombinirati, da bi bila sprejemljiva za širši krog ljudi vključno s transportnimi delavci. To smo eksperimentalno proučevali v naslednjih letih. V sodelovanju s strokovnjaki z Biotehniške fakultete (M. Simčič) in Zdravstvene fakultete (B. Poljšak) smo oblikovali prehransko metodo »5 na dan« in jo preverili na 54 prostovoljcih. Na Fakulteti za pomorstvo in promet pa smo na 83 prostovoljcih preverjali tudi neprehransko metodo »Razbremenilni ritem dneva« (Opisana v Auri, št. 175, 2004). Rezultati obeh

Če ne pijemo dovolj vode, se kaže v tem, da smo utrujeni, slabši koncentraciji, glavobolu, suhi in uveli koži, zaprtju ipd.

Če ne pijemo dovolj vode, se kaže v tem, da smo utrujeni, slabši koncentraciji, glavobolu, suhi in uveli koži, zaprtju ipd.

preizkusov so bili ohrabrujoči. Na osnovi opaženih pomanjkljivosti pa smo leta 2010 oblikovali novo metodo, ki združuje dobre lastnosti obeh. Imenovali smo jo metoda »2+5«.

Metoda združuje koristne učinke več krepilnih sredstev. Ti so »pitje vode«, »ura gibanja na zraku in sončni svetlobi« (to sta dva neprehranska krepilna koraka) ter »pet obrokov sadja in/ali zelenjave na dan«.

 

Pitje vode

Kozarec ali dva na tešče, v celotnem dnevu pa skupno  8 kozarcev vode (vsaj 1,5 l) bi moralo biti pravilo sodobnega življenja. Vodo pijemo vsaj pol ure pred obrokom, nikoli pa med njim ali dve uri po njem, saj poslabša prebavo.

Večina ljudi je dehidriranih, kar se žal ne kaže v žeji, pač pa v utrujenosti, slabši koncentraciji, glavobolu, suhi in uveli koži, zaprtju in nastanku mnogih bolezni. Dovolj vode je nujen pogoj za normalno delovanje izločal (ledvic, debelega črevesa…) in za odstranjevanje strupov iz organizma.  Človek mora piti več vode kot nekoč, ker je danes onesnaženje večje. A tudi pretiravanje ni dobro. Količino popite vode uravnavamo po barvi urina: temno rumena ali jantarna barva je znak dehidracije, povsem brezbarven urin pa je znak preveč popite vode. Urin mora biti svetlo rumen.

Pitja vode ne smemo enačiti s pitjem industrijskih pijač. Te imajo dodatke, toksične snovi, ki povečujejo potrebo po vodi. Zato pitje takih napitkov lahko celo poveča dehidriranost organizma. Za nevtraliziranje kislosti  npr. kozarca cole je potrebno več kot 30 kozarcev navadne vode.

 

Kaj zajema?

Metoda je preprosta. Naj na kratko strnemo, kaj zajema:

Dan začnemo s kozarcem ali dvema vode, čez dan pa v celoti popijemo vsaj 1,5 litra vode in/ali svežih sokov. Pijemo pol ure pred obrokom ali vsaj dve uri po njem, ne pa med obroki.

 

Telesno gibanje

      Gibanje je nujno za dobro hidracijo telesa. Večina celic obdaja limfa, ki kroži v zadostni meri po limfnih poteh le ob fizičnem gibanju ali globokem dihanju. Le tako dospe popita voda do vseh predelov organizma. To omogoča boljše razstrupljanje organizma tudi zaradi bistveno večje topnosti telesnih tekočin (pri npr. dvakrat večji hitrosti vode se poveča njena sposobnost raztapljanja kar za 64-krat). Ena ura hoje je dovolj, da (ob zadostnem pitju vode) zagotovimo hidriranost organizma za kar 12 ur.[1]

1 uro hoje vsak dan, poskrbi za 12h hidriranosti telesa

1 uro hoje vsak dan, poskrbi za 12h hidriranosti telesa

Ob sedanjem stresnem življenju pa ne gre pozabiti, da fizično gibanje ustvarja antistresne hormone. V pradavnini je bila stresna situacija (napad zveri, sovražnika) vedno povezana z begom ali z napadom.  Zato je po stresnem dnevu dobro, če vsaj eno uro hodimo. Jutranja hoja pa nas napolni z antistresnimi hormoni in tako laže kljubujemo stresom delovnega dne.

Poskrbimo, da se vsaj eno uro telesno gibljemo (hoja, opravila na vrtu ipd) na prostem v dnevnem času. S tem sočasno dobivamo koristne učinke vseh treh za zdravje pomembnih dejavnikov: telesnega gibanja, svetlobe in ioniziranega zraka.

 

Svež zrak

Dober zrak ima zadosti kisika. A to ni dovolj. Kisika ne moremo izkoristiti, če v zraku ni dovolj električnega naboja. V

Visokogorski zrak vsebuje veliko kisiokovih negativnih ionov, ki so dobri za zdravje

Visokogorski zrak vsebuje veliko kisikovih negativnih ionov, ki so dobri za zdravje

kubičnem centimetru zraka mora biti vsaj 1000 kisikovih molekul, ki imajo dodatni elektron. Ti negativni kisikovi ioni so  nekakšni “vitamini v zraku”. Preizkusi na malih živalih so pokazali, da brez negativnih kisikovih ionov le-te poginejo v roku 10 dni zaradi zadušitve.

V naših zaprtih prostorih je na kubični centimeter največ 100 kisikovih negativnih ionov. Še zlasti jih je malo v prostorih, kjer je klimatiziran zrak. Zrak je možno izboljšati z ionizatorji. Najboljši način za pridobivanje dobrega zraka  pa je bivanje na prostem – na svežem zraku. Na deželi je v kubičnem centimetru okrog 1.500 negativnih kisikovih ionov, visoko v gorah tudi 5.000, ob slapovih pa kakih 50.000.  Za človeka je idealno okrog 3.000 ionov na kubični centimeter,  to je  v sredogorju ali pa ob obali, kjer jih ustvarjajo valovi.

Za zdravo življenje bi morali preživeti, tako kot naši kmečki pradedi, ves dan v naravi. Ker to ni mogoče, izkoristimo vsak možen trenutek za bivanje na prostem. “Zlata” vredna pa je jutranja ura svežega zraka, saj je zjutraj zrak najbolj čist in najbolj nabit z negativnimi ioni. Ura globljega dihanja tudi močno razstrupi  telo. Te razbremenitve smo zjutraj,  ko je izločanje strupov iz organizma največje, še posebno potrebni, zelo dobrodošla pa je kadarkoli med dnevom.

Če uživamo sadje in/ali zelenjavo vsaj 5 krat dnevno, kot priporoča svetovna zdravstvena organizacija, dobivamo dovolj vitaminov in mineralov, vlaknin, kar naj bi izboljšalo tudi prebavo, odvajanje ostankov prebave in presnove. Začnimo že zjutraj! Ko odhajamo od doma, vzemimo s seboj sadje in ga pojejmo, ko se spomnimo nanj.

Svetloba

Splošno znane so nevarnosti, ki izhajajo iz prevelikega izpostavljanja sončnim žarkom. Toda temu se zlahka izognemo tako, da se v poletnem času umaknemo v senco med 10.00 in 14.00 uro (po sončnem času), ko je sevanje najmočnejše in

Človek dobi dovolj svetlobe le na prostem

Človek dobi dovolj svetlobe le na prostem

doseže intenzivnost tudi 100.000 luksov (100 luksov je  svetloba, ki jo daje 100-vatna žarnica, oddaljena 1,5 metra). Manj znano pa je, da smo civiliziranci v razvitem svetu večinoma svetlobno podhranjeni. Človeški organizem potrebuje za normalno delovanje eno uro svetlobe intenzivnosti vsaj 1000 luksov dnevno. Toliko svetlobe praktično dobimo le na prostem, saj tudi v dobro umetno osvetljenem prostoru osvetlitev ne presega 400 luksov.

Glavni “sprejemnik” svetlobe so oči. Svetloba mora vsebovati vse dele svetlobnega spektra (tudi ultravijolične žarke, ki so v normalni meri za naš organizem nujno potrebni). Svetloba je nujno potrebna za normalno presnovo (npr. za tvorbo vitamina D in za nekatere hormone). Brez nje nastajajo številne  bolezni.

Ura prebita na odprtem prostoru (brez očal), nam tudi v oblačnem vremenu (če dan ni pretemen) da dovolj svetlobe za cel dan. V tej uri se v organizmu ustvarja s pomočjo uzrte svetlobe serotonin, ki mu poljudno pravijo tudi hormon sreče. Ustvarja v nas dobro razpoloženje.

Vse omenjene sestavine metode »2+5« prispevajo k razstrupljanju. Preizkus s to metodo smo začeli spomladi 2010 in še traja. V prvi fazi je sodelovalo 27 prostovoljcev (10 v kontrolni skupini, ki načina življenja ni spremenila in 17 v testni). Vsak udeleženec dobi vprašalnik, ki vsebuje test za preverjanje stanja pred preizkusom in po njem, ter dnevnik za tri tedne preizkusa. Po mesecu dni nam preizkušanci vrnejo izpolnjene vprašalnike (Navodila za poskus so na voljo pri avtorju).

Rezultati

Preliminarni rezultati so vzpodbudni. V testni skupini se je 76,5% udeležencem izboljšalo ali zelo izboljšalo splošno počutje, 23,5% se ni spremenilo, nobenemu pa se ni poslabšalo. Zelo ohrabrujoče je tudi dejstvo, da jih je 66% opravilo preizkus z lahkoto.

Svetloba je nujno potrebna za tvorbo vitamina D in za nekatere hormone

Svetloba je nujno potrebna za tvorbo vitamina D in za nekatere hormone

Udeležencem preizkusa nismo odsvetovali ali prepovedali »nezdravih« živil. Pa vendar smo upali, da jih bo ta metoda spontano napeljala k bolj zdravemu prehranjevanju. In res: v poskusnem mesecu je večina zmanjšala kaloričnost prehrane (76,5% udeležencev), količino užitih maščob (70,6%), užitih slaščic (58,8%), manj je bilo večernega prenajedanja (52, 9%), skoraj polovica (47,1%) je zmanjšala količino užitega mesa in mesnin, prav tolikšnemu deležu prostovoljcev pa se je izboljšala prebava (pogostejše odvajanje). Telesna teža se je v povprečju znižala za 1,1 kilograma.

Prehitevanje nezdravega teka

Kot smo pokazali v predhodnih prispevkih, je želja po preveliki količini hrane vsesplošen problem, ki je tudi genetsko pogojen. Z metodo 2+5 lahko prispevamo k zmanjševanju nezdravega teka. Če smo na primer dehidrirani, se nam ne oglasi žeja, pač pa začutimo utrujenost in željo po hrani. Če smo premalo na sončni svetlobi, dobimo premalo serotonina (hormona sreče), ki ga potem iščemo v čokoladi, ali pa se vzbudi želja po sladkem in ogljikovih hidratih (simptomi »zimske depresije« – angl. »SAD« ). Če jemo poredkoma, se vzbudi mehanizem stradanja, ki nas sili v prenajedanje. Zato je 5 obrokov dnevno mehak način premagovanja prevelikega teka.

Kljub temu, da metoda 2+5 združuje več dejavnikov, ki zmanjšujejo nezdravi tek in je relativno preprosta, zahteva nekaj truda in samoobvladovanja. Ljudje imajo rajši slaščice kot zdravo sadje. V naši anketi med transportnimi delavci jih le 2,6 % uživa sveže sadje ali zelenjavo po vsaj 5 krat na dan, kot je priporočeno. Celo med zaposlenimi z visoko ali višjo izobrazbo, ki imajo dovolj znanja in sredstev za izbiro zdrave prehrane, jih le 2,9% poseže po sadju in zelenjavi 5 krat dnevno ali večkrat. Med študenti, ki sem jih spodbujal k preizkusu metode 2+5 se je le manjšina odločila za sodelovanje. Zakaj celo sladko sadje, to naravno, zdravo živilo, izgublja boj z nezdravo hitro hrano? O tem več v nadaljevanju.

Dr. Iztok Ostan

Vir: Prispevek je bil pripravljen za Revijo Aura št. 262, maj 2011.

V kolikor bi tudi sami želeli opraviti test – Preizkus izboljšanja načina življenja po metodi »2+5«, si lahko prenesete vprašalnik tukaj.

Kategorije: tek za sebični gen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.