Kako se meri ORP in pH tekočin?

Za namen razjasnitve tega, za večino precej kompleksnega področja, prilagamo

Pogovor z dr. Barbičem o merjenu ORP in pH

Za kvalificiran nasvet o merjenju ORP in pH smo poprosili prof. Vlada Barbiča, ki nam je z veseljem odgovoril na naslednja vprašanja:

Za enostavno, a dovolj natančno meritev ORP in pH, potrebujemo ročni redoks meter, ki zmore meriti tudi pH. Nam lahko posredujete kak nasvet za nakup take naprave?

Instrumentov za omenjene meritve je več vrst. Najpreprostejši imajo merilnik in elektrodi vgrajeni v istem stojalu in so videti kot malce okornejše pisalo. Te dobimo že za kakih 80 eur. Enostavni merilniki, ki imajo ločene elektrode stanejo okoli 400 eur. Doma uporabljam tako napravo. Profesionalno opremljene aparature pa stanejo okoli 2.500 eur. Za natančnejše informacije se je potrebno obrniti na kakega domačega prodajalca elektronskih aparatov ali pobrskati po svetovnem spletu (ang. »redox meter«)

Kaj moramo še nabaviti, da bomo imeli vse, kar potrebujemo?

Ob nakupu instrumenta je dobro nabaviti tudi standarde in čistila, kot jih priporoča izdelovalec opreme. Standardi so tekočine, ki imajo stabilno vrednost ORP oz. pH. Z njimi pred vsako meritvijo preverimo, ali naprava meri prav. Po potrebi jo umerimo tako, da pustimo elektrodo v standardu in s pomočjo stikala dosežemo vrednost standarda.

Čistila potrebujemo za odstranjevanje sloja snovi, ki se pri merjenju lahko nabere na elektrodah in preprečuje tok elektronov. Po vsakem merjenju sicer elektrodo speremo s tekočo vodo, za temeljito čiščenje pa si nabavimo čistilno tekočino, ki jo priporoča proizvajalec elektrod. S standardom preverjamo tudi ali so elektrode dovolj čiste. Počasno reagiranje naprave v času merjenja je znak, da je elektroda verjetno umazana. Pri čiščenju moramo biti skrbni in temeljiti, saj onesnaženost lahko bistveno vpliva na točnost rezultatov in na življenjsko dobo elektrod, ki niso poceni (vsaka po cca. 100 eur).

Kako poteka običajen postopek merjenja ORP in rH?

Za pravilnost meritev je seveda potrebno upoštevati navodila proizvajalca opreme. Običajen postopek merjenja pa je preprost. Na voljo mora biti prostor, tekoča voda in nekaj čaš (kozarcev…) z vzorci. Elektrodo potopimo v tekočino in mešamo toliko časa, da se odčitana vrednost ustali. Potem jo speremo z vodo.

Pri nekaterih umetnih antioksidantih, ki jih dobimo v tabletah ali v prahu, je včasih merjenje problematično, saj se vsebovani vodik ne sprosti takoj… Kako izvedemo meritve v takem primeru?

Z merilniki, ki imajo sistem pH/mV in pripadajoči elektrodi je možno meriti vse vodne raztopine. Res pa je, da je za vsak antioksidant potrebno poznati čas, v katerem je njegova reduktivnost najvišja, pa tudi čas, v katerem njegova aktivnost še traja. V takem primeru je potrebno poznati protokol meritve proizvajalca antioksidanta. Pri nekaterih antioksidantih (npr. Mg FHES) je potrebno natančno določeno mešanje (določeno število vrtljajev na minuto), za kar potrebujemo magnetni mešalec.

Ali nam lahko nudite še kak nasvet?

Nekateri ročni merilci zmorejo meriti (poleg ORP in pH) tudi električno prevodnost. Tudi ta podatek je lahko koristen. Destilirana voda skoraj ni elektrićno prevodna. Če pijemo dovolj vode, bo električna prevodnost urina nizka, sicer pa visoka…

Najlepša hvala, prof. Barbič.

Kategorije: meritve.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.